Ultrazvok

Največkrat nam primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija Človeški organizem za svoje delovanje nujno potrebuje nekatere minerale. Čeprav so z njimi bogata tako živila rastlinskega kot tudi živalskega izvora, medicinska in prehranska stroka opozarjata, da enolična prehrana lahko vodi do pomanjkanja le teh. Ljudem največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija. Za oddajo Ultrazvok je Iztok Konc doc. dr. Živo Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko, vprašal, kako do različnih mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib (PONOVITEV). Spletno mesto prehrana.si

»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.« Psihiatrinja Leonarda Lunder vodi Center za duševno zdravje odraslih v Celju. »V centru lahko ponudimo obravnavo v ambulanti ali na domu.« Za obravnavo, podporo in pomoč v centru za duševno zdravje ne potrebujete napotnice. V Sloveniji deluje 19 Centrov za duševno zdravje odraslih: v Celju, Domžalah, Kočevju, Kopru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu, v Posavju, na Ptuju, v Ravnah na Koroškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Škofji Loki, Tolminu, v Trbovljah in Velenju. Centri za duševno zdravje odraslih TUKAJ Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov TUKAJ Program MIRA zadusevnozdravje.si  

Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za kronično ledvično boleznijo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcevAli ste vedeli, da so za učinkovito delovanje vitamina D potrebne zdrave ledvice? »Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D,« pravi specialist za bolezni ledvic dr. Andrej Škoberne s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. Kaj se v ledvicah dogaja z vitaminom D? Odgovor izveste v oddaji Ultrazvok. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen s kratico KLB. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo po svetu oboleva že več kot 800 milijonov ljudi. Predvidevajo, da bo do leta 2040 že peti najpogostejši razlog za smrt. V Sloveniji naj bi kronično ledvično bolezen imelo med 10 in 15 odstotki prebivalcev. To pa morate vedeti, da je za zgodnje prepoznavanje kronične ledvične bolezni nujna in pomembna preiskava na prisotnost beljakovin v seču. Tudi o tem v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Nasvet in razlaga gastroenterologinje Marije Žnidaršič iz CeljaŽelodčna kislina je zelo kisla – njen pH je namreč med 1 in 2. Sluznica v želodcu je na to prilagojena, sluznica požiralnika pa ne. Med požiralnikom in želodcem leži mišica zapiralka, ki, kadar je sproščena, omogoči prehod hrane iz požiralnika v želodec; ko pa je skrčena, prepreči odtekanje želodčne kisline iz želodca v požiralnik. Če ta mehanizem popusti, pride do refluksa. Kdor trpi za refluksom najverjetneje pozna kratico GERB; okrajšavo za gastroezofagealno refluksno bolezen, za katero po ocenah strokovnjakov trpi že 20 odstotkov Američanov. Več v Ultrazvoku z zdravnico gastroenterologinjo Marijo Žnidaršič iz Splošne bolnišnice v Celju. Oddaja Ultrazvok o gastroskopiji TUKAJ  

Analiza je objavljena v ugledni ediciji znanstvene revije LancetZdravnica Urška Ivanuš je specialistka javnega zdravja in vodja programa ZORA, ki ga vodi Onkološki inštitut, za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu. S kolegicami in kolegi so se lotili raziskave, kako cepljenje deklic proti HPV vpliva na spremembe materničnega vratu. Njihova analiza je izšla v ugledni znanstveni reviji Lancet Regional health Europe. Študija je pokazala, da generacije deklet, ki so po programu cepljene v 6. razredu osnovne šole, za skoraj polovico manj zbolevajo za predrakavimi spremembami visoke stopnje kot generacije, ki te možnosti še niso imele. Podrobneje v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja doc. dr. Urško Ivanuš in analitikom Tinetom Jermanom. Vir fotografije je knjižica, ki sta jo ob 20 obletnici Državnega programa ZORA soizdala Program ZORA in Onkološki inštitut Študija v Lancetu*&nbs

Nevrolog prof. dr. Marjan Zaletel iz Nevrološke klinike v Ljubljani pravi, da je migrena v bistvu hiperprotektivni odziv organizma, ki lahko bolnika ali bolnico zelo ovira – v stroki se je uveljavil izraz migrenska oviranost. Cilj sodobnega zdravljenja migrene je tudi zmanjšati tovrstno oviranost in izboljšati kakovost življenja bolnikov, za kar zdravniki uporabijo različne farmakološke kot tudi nefarmakološke pristope. Še zlasti na področju obvladovanja migrene z zdravili je v zadnjih letih prišlo do pomembnega napredka. Več pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: PixabayMigrena (Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni) TUKAJ

Raziskovalci spremljajo 18 različnih respiratornih virusov iz sedmih virusnih družinVirologinja Monika Jevšnik Virant je raziskovalka in predavateljica na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Njeno področje so respiratorni virusi. Za doktorsko nalogo je še pred epidemijo novega koronavirusa preučevala značilnosti okužb s humanimi koronavirusi pri otrocih. Pravi, da ni nenavadno, da se človek okuži z več različnimi povzročitelji okužb dihal hkrati. Dodaja, da so virus SARS-CoV2, ki povzroča covid, respiratorni sincicijski virus, kratko RSV, in virus gripe najbolj znani respiratorni virusi; še zdaleč pa niso najbolj pogosti. Poznamo namreč kar 18 različnih respiratornih virusov iz 7. družin. Več v Ultrazvoku. Z asist. dr. Moniko Jevšnik Virant se je srečal Iztok Konc. Foto: Flickr, cc/ NIAID Spremljanje gripe (NIJZ) TUKAJ RSV (NIJZ) TUKAJ Kako ukrepati, če zbolimo? (NIJZ) TUKAJ

V Kliniki na Golniku so lani poleti ponovno vzpostavili program rehabilitacije kroničnih pljučnih bolnikov. Osrednji del programa je telesna vadba, pravi pulmolog asist. Tomaž Hafner: »Bolnice in bolnike telesno okrepimo, naučimo jih, kako naj vaje pravilno izvajajo – vse z namenom, da se jim izboljša telesna zmogljivost, kondicija.« Po vzoru hospitalnih programov iz tujine in podobno kot pri rehabilitacijskih programih za druga obolenja, ki jih izvajajo v nekaterih slovenskih toplicah, bolniki tudi na Golniku med rehabilitacijo bivajo v bolnišnici. Več v Ultrazvoku. Z doktorjem Hafnerjem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Tea Močnik, Klinika Golnik

Slovenijo je zajel val respiratornih okužb. Ljudje obolevajo za atipičnimi pljučnicami, gripo, prehladnimi obolenji, covidom. To se že zrcali v vrtcih, šolah in na delovnih mestih, še bolj pa v domovih za starejše, bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Čeprav smo, tudi glede na podatke, šele na začetku sezone gripe in gripi podobnih obolenj, strokovnjaki opozarjajo na skokovit porast bolnikov, ki potrebujejo zdravniško pomoč. Več informacij in nasvetov za hitrejše prebolevanje gripe in drugih respiratornih okužb izveste v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Kočevje poklical družinsko zdravnico Polono Vidič (ZD Kočevje), iz Murske Sobote se je oglasil družinski zdravnik Leon Köveš (ZD Murska Sobota). Foto: WikipediaCommons/ Public Domain/ CDC/ Dr. Erskine. L. Palmer; Dr. M. L. Martin/ Cynthia Goldsmith

Kakšne učinke ima na ledveni del hrbtenice sprostitev mehko-tkivnih struktur; med njimi so tako imenovane fascije, ki obdajajo vse mišice, kosti in organe našega telesa? To vprašanje si je za svojo z univerzitetno Prešernovo nagrado odlikovano magistrsko nalogo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani zastavila gostja tokratnega Ultrazvoka Julia Fijavž, zdaj že magistrica fizioterapije. Fascija je vezivno tkivo, ki je bogato oživčeno z živčnimi končiči. V raziskavi, ki jo je izvedla Julia Fijavž, so sodelujoči telovadili – natančneje: izvajali so posebne terapevtske vaje s pomočjo penastega valja. In kaj so pokazali rezultati? Foto: PrviMagistrska naloga TUKAJ Angleška verzija v reviji Frontiers in Physiology TUKAJ 

Mlada raziskovalka Nika Breznik je magistrica laboratorijske biomedicine. Študirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, študij pa zaključila več kot samo z odliko – za svoje magistrsko delo je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti, za povrh pa še Krkino priznanje s posebno pohvalo. Nika Breznik je preučevala, kateri geni so okvarjeni pri hipogonadotropnem hipogonadizmu – to je ena od bolezni otrok, ki je lahko pridobljena, lahko pa jo otrok tudi podeduje. Podrobneje v četrtkovi medicinski oddaji Ultrazvok.

Idealna temperatura zraka za dihala je med 20 in 22 stopinj Celzija, vlažnost pa med 30 in 50 odstotkovČeprav se jutranje temperature spustijo pod ničlo, pa najvišje dnevne še vedno presežejo tudi 10 stopinj Celzija. V pričakovanju prave zime smo za Ultrazvok v Kliniki na Golniku govorili z dr. Petrom Kopačem in ga vprašali, kako hladen in suh zrak vpliva na ljudi, ki imajo težave z dihanjem. Še zlasti na tiste z astmo. Odgovor v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

V Sloveniji za pljučnim rakom vsako leto zboli približno 1.600 prebivalk in prebivalcevAli ste vedeli, da je ena najbolj pomembnih raziskav, ki dokazuje, da kajenje povzroča pljučnega raka, trajala petdeset let, v njej pa je sodelovalo več kot 34.000 ljudi – in to zdravnic in zdravnikov? Študijo bo v Ultrazvoku opisala onkologinja doc. dr. Martina Vrankar z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Strokovnjakinja si prizadeva, da bi tudi v Sloveniji zaživel program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka. Opozarja, da bolezen še vedno prevečkrat odkrijemo v poznem stadiju, ko jo je težje zdraviti. Foto: Pixabay, cc Švicarski program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka: Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka  

Ko starši ali drugi bližnji, vzgojiteljica, vzgojitelj, učiteljica opazijo, da otrok diha težko in zelo hitro Za Ultrazvok smo šli po sledi poročil, da slovenski pediatri letos zaznavajo več primerov atipičnih pljučnic pri otrocih in mladostnikih. Podatek smo preverili pri pediatrinji Alenki Stepišnik, ki vodi Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice v Izoli. Ker so okužbe dihal najpogostejše bolezensko stanje otrok in ker lahko pri otroku povzročijo dihalno stisko, je strokovnjakinja med pogovorom opozorila še na okužbo z respiratornim sincicijskim virusom, na prepoznavanje znakov in simptomov oteženega dihanja ter na problematiko tujkov v dihalnih poteh. Foto: Elektronska mikrografija virionov človeškega respiratornega sincicijskega virusa (RSV; obarvani modro) in označenih s protitelesi anti-RSV F protein/ zlato (obarvani rumeno), ki se izločajo s površine človeških pljučnih epitelijskih celic A549. NIAID/ Wiki, cc Povzročiteljice atipičnih p

Akutni pankreatitis najpogosteje sprožijo žolčni kamni in pretirano uživanje alkoholaKakšen naj bo zdrav način življenja za dobro delovanje trebušne slinavke? »Odgovor je v zmernosti,« poudarja gastroenterolog asist. dr. Darko Siuka iz Kliničnega centra v Ljubljani. V tokratnem Ultrazvoku bomo govorili o akutnem vnetju trebušne slinavke – o akutnem pankreatitisu. Zanj je značilna huda in nenadna bolečina okoli popka, zaradi katere prizadeti prvo pomoč običajno poišče na urgenci. Slovenski zdravniki letno obravnavajo okoli 1.000 pacientov z akutnim pankreatitisom. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi

Ob prvem svetovnem dnevu anafilaksije - najtežje in najbolj nevarne alergijske reakcije - opozarjamo na značilne znake in simptome ter hitro ukrepanje Pri hudi alergijski reakciji nimamo veliko časa – odločilne so sekunde. Prizadeti oteče okoli oči, otečejo mu ustnice, začne ga dušiti in stiskati v grlu, na koži se pojavi koprivnica, krče v trebuhu lahko spremljata driska in bruhanje. Stanje je kritično, saj se v nadaljnjih minutah lahko še zelo poslabša. Najtežjo in najbolj nevarno alergijsko reakcijo imenujemo anafilaksija. V tokratnem Ultrazvoku o prvi pomoči ob anafilaksiji. Tudi o vlogi adrenalina. Z nami je Tea Močnik, magistrica zdravstvene nege in diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji s področja alergologije in klinične imunologije, s Klinike Golnik. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanjePregled literature pokaže, da polovica odraslih vsaj enkrat na leto občuti glavobol. Strokovnjaki so do zdaj opredelili že 200 različnih vrst glavobolov. Večina – več kot 90 odstotkov – jih je nenevarnih; zgolj nekaj jih ogrozi človekovo življenje. Tema tokratnega Ultrazvoka bodo nevarni glavoboli; izvedeli boste naslednje: Kdaj in kateri glavobol je lahko nevaren? Zakaj s slikanjem glave pri veliki večini glavobolov ne odkrijemo ničesar? Kateri glavobol je najpogostejši? Odgovarja nevrolog Igor Rigler iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Prvi

Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov Dr. Špela Šalamon aktivno sodeluje z neodvisno skupnostjo strokovnjakov in aktivistov World Health Network, ki si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida. V enem od zadnjih člankov se je skupina lotila vprašanja, kako med akutnim in dolgim covidom pride do poškodbe stene najmanjših žil v organih in tkivih. Dr. Šalamon namreč pravi, da covid v prvi vrsti ni okužba dihal. »Pri covidu je glavno mesto okužbe ožilje. Zato je covid multisistemska bolezen, ki prizadene vse organe v telesu.« Ali torej lahko težave po prebolelem covidu pripišemo poškodbi žil? Pojasnilo v Ultrazvoku. Dr. Špelo Šalamon je v Leoben v Avstrijo, kjer živi in dela, poklical Iztok Konc. Foto: Š.Š. Originaln

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergijeLjudje smo lahko preobčutljivi na različne alergene, vendar pa najtežje reakcije povzročajo hrana, zdravila in strup čebele ali ose. Da bi alergije lahko še hitreje prepoznali in zdravili, si prizadevajo številni zdravniki in raziskovalci. Med njimi je tudi molekularni biolog doc. dr. Matija Rijavec s Klinike Golnik. Skupaj s kolegi, kolegicami, išče odgovor na vprašanje: v kolikšni meri so za alergijo krivi geni. O genetskem ozadju alergij je z dr. Rijavcem ob letošnjem Golniškem simpoziju govoril Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.Anesteziolog dr. Pavel Michalek iz Splošne univerzitetne bolnišnice v Pragi (VFN Praga) se je specializiral za zdravljenje bolečine. Pravi, da je med bolečinami, ki jih je najtežje obvladovati, kronična bolečina v medenici, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok. »Med 60 in 70 odstotkov bolečinskih stanj v medenici – torej kronične medenične bolečine – je povezanih z vnetjem ali draženjem tako imenovanega pudendalnega živca. Ta oživčuje mišice medeničnega dna, spolovilo in zadnjik. Pudendalni živec izhaja iz hrbtenjače in skozi mišice poteka vse do presredka.« Glede na vrsto težav lahko zdravniki pacientkam in pacientom ponudijo več možnosti zdravljenja kronične medenične bolečine. Študije in izkušnje