Na Gost

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon. 

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr.

Dolgoletni ravnatelj katoliške Gimnazije Želimlje, salezijanski duhovnik Peter Polc je s krajem tesno povezan, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil tudi sam dijak takrat Srednje verske šole. Študiral je tudi na Bavarski Teološki fakulteti, skozi leta je pridobil veliko animatorskih in voditeljskih izkušenj pri delu z mladimi, spoznal njihov jezik in izzive, kar je uspešno vnašal v svoje delo vzgojitelja v želimeljskem dijaškem domu, ki je bilo njegovo prvo službeno mesto. Pozneje je prevzel delo ravnatelja Doma, leta 2002 pa postal ravnatelj tamkajšnje gimnazije. Bil je tudi Direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Leta 2019 je obhajal srebrno mašo. Pogovarjali smo se o poslanstvu pedagoga in dela z mladimi, o izzivih šolstva danes in tudi o njegovi primarni družini ter duhovništvu.

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Naš gost je bil nekdanji predsednik državnega sveta in predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos. 

Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!

Spoznali smo kardiologinjo in terapevtko Tatjano Zorko, ki je svojo poklicno pot začela v UKC Ljubljana, mnogo let kasneje pa se je posvetila študiju psihoterapije, da bi najprej pozdravila sebe, nato pa, da bi znala ljudem pokazati, kako se lahko ob pomoči medicine zdravijo sami. Spregovorila je tudi o osebni izkušnji z boleznijo in o tem, kako je prav ta preizkušnja poglobila njeno razumevanje zdravljenja.

Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.

V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.

Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje. 

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odl

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je.