Komentar Tednika Druina

Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bo na trideset zaporednih prvih petkov darovanih trideset maš za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo.

Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje.  In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine. 

Ena izmed poti plemenitega upora je prav podpora - tudi gmotna - tistim pobudam in ljudem, ki vsemu navkljub vztrajno premikajo stvari na bolje. 

Prazniki, ki so v času, ko se v naravi v vsej raznobarvnosti začne znova prebujati življenje, namenjeni ženskam in materam, me navdajajo z mešanimi občutki. 

Kot strela z jasnega ena glavnih družbenih tem postane evtanazija. Promovirajo jo ljudje, ki prave medicine nikoli niso spoznali, in ljudje, ki poznajo zgolj družboslovje. Sedaj naj bi življenje, za katero se borim vso svojo medicinsko kariero, hote ugašal in s tem »odreševal« hudo bolne …

Citat: Cerkev je odgovorna za stvarstvo in mora to odgovornost uveljavljati tudi javno.

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

Trenutni pristopi k urejanju skrbi za starejše in drugih ranljivih oseb naše družbe so pomanjkljivi in s tem nezadostni. Kot družba moramo za to področje prispevati več. 

Zelo težko je premagoval stopnice, a njegov obraz je odseval neko osrečujočo mistično veselje in radost. Njegove besede so bile tako preproste, da so segale v srce. Slišati je bilo, kot da govori samo enemu, poslušalo pa ga nas je več kot dvesto. 

Bodimo iskreni in tudi povejmo, da nismo svetniki, a se trudimo slediti evangeliju. 

Kot najstnica si nisem mogla predstavljati, da bi imela očeta ali fanta, ki bi v zvezi s tem počel karkoli, pa čeprav bi samo priključil električni stol.

Ko sem imel za majhne otroke verouk, sem jim želel približati tudi evharistično skrivnost, zato sem z njimi obhajal mašno daritev. Seveda so bili otroci veseli, da so se znova skupaj sestali, in svoje razigranosti niso mogli skriti. Hotel pa sem, da se v nekem trenutku malce umirijo, zato sem jim pred posvetilnimi besedami dejal: »Sedaj pa bomo čisto tiho, kajti Jezus bo prišel sem, v ta kruh, ki je na oltarju.« Prekinila me je punčka Aleksandra in dejala: »Ampak, pater, naredil se bo čisto majhnega, kajne?«

Kljub temu pa se Odrešenik znova rojeva v bombardiranih hišah Ukrajine, prestreljenih naselbinah judovskih kibucev in v iznakaženih bolnišnicah Gaze.

Težko se je upreti tej evforiji, da se pa, tudi zato, ker smo bogu-podobna bitja; lahko razmislimo in se odločimo drugače.

Od svetovnih voditeljev pričakujemo, da nam podnebni cirkus že vendar enkrat rešijo. S stikalom, brez dialoga.

Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.

V katoliškem tedniku Družina je Klemen Matk kritiziral zakon o zaščiti živali v Sloveniji. Izpostavil je, da zakon daje preveliko moč nekaterim društvom in politično favoriziranje. Matk tudi izraža pomisleke glede vpliva multinacionalk in apologetov kolektivizacije. Predlaga obnovo človekovih pravic in ozaveščanje državljanov o pomenu države.