Slovencem Po Svetu

Pisatelj, dramaturg in prevajalec Alojz Rebula je do upokojitve poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu, v svojih delih pa se je ukvarjal predvsem z življenjem Slovencev kot narodne manjšine in z našo nacionalno problematiko, ki je povezana z moralno. Lani je minilo sto let od njegovega rojstva v Šempolaju pri Nabrežini pri Trstu. Zato so društva in ustanove, ki so včlanjene v Slovensko prosveto v Trstu, pripravili niz prireditev V Rebulovem vetru. Na njih so osvetlili Rebulovo življenje in literarno ustvarjanje, narodnostne in teološke misli in zavezanost demokratičnim vrednotam. Društvo slovenskih izobražencev in založba Mladika sta zdaj izdala zbornik esejev z naslovom V Rebulovem vetru, ki ga je uredil Ivo Jevnikar in bo danes ob 20.30 premierno predstavljen v Peterlinovi dvorani v Trstu. Za zbornik so svoja besedila prispevali ugledni avtorji: Miroslav Košuta, Milček Komelj, Marija Pirjevec, Aleš Maver,  Alenka Puhar, Igor Grdina, Ignacija Fridl Jar

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza iz Celovca sta 46. Tischlerjevo nagrado podelila Francu Kattnigu za njegovo „življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem“. Nagrajenec, ki je 7. januarja dopolnil 80 let, se zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti slovesnosti v Tischlerjevi dvorani.  V oddaji ste lahko slišali, kaj so na prireditvi povedali predsednik Narodnega sveta Valentin Inzko, podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik in Hanzi Filipič, glavni urednik Mohorjeve založbe Celovec.

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.

Na 53. Novoletnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja so najzaslužnejšim za ohranjanje slovenske identitete na tem delu slovenskega kulturnega prostora podelili Gujonova priznanja. Prejeli so jih Sandro Quaglia za aktivno udejstvovanje na vseh ravneh ohranjanja slovenstva in slovenske kulture v Reziji, obnovo Plocave hiše in predstavljanje zgodovine in običajev Rezijanov širši javnosti. Alma Hlede Prešeren ga je prejela za življenjsko delo na področju poučevanja slovenskega jezika, glasbe v slovenščini v Kanalski dolini ter vsesplošno angažiranje na kulturnem področju in skrb za spoznavanje lepot matične domovine. Tretja prejemnica na slovesnosti v Bovcu pa je bila Nataša Gliha Komac. Priznanje je prejela za bogat doprinos k ohranjanju in razvoju slovenskega jezika v zamejstvu, točneje v Kanalski dolini, avtorstvu pomembnih knjig, znanstvenih monografij ter raziskav in povezovanje Slovencev matične domovine in zamejstva. 

Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega nat

V Celovcu je že vse pripravljeno za nocojšnjo podelitev Tischlerjeve nagrade, ki jo bo za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem prejel Franc Kattnig. Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pa prireja nocoj tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani. Tokratna tematika je slovensko odkrivanje starega Egipta. Govorila bosta arheolog dr. Tomislav Kajfež in umetnostna zgodovinarka dr. Vesna Kamin Kajfež, večer bo uvedel prof. Jernej Šček. V Zagrebu pa so danes ob Svetovnem rokometnem prvenstvu odprli slovensko-hrvaško poslovno središče, ki sta ga pripravila Rokometna zveza Slovenije in Rokometna zveza Hrvaške. Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar bosta jutri po napovedih sodelovala na okrogli mizi na temo Vloga slovenskih in hrvaških pripadnikov manjšin v mednarodnem gospodarskem in športnem sodelovanju. 

Na letošnjem Novoletnem srečanju treh Slovenije, ki je v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem potekalo pod geslom Živeti s preizkušenim upanjem, so na okrogli mizi mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva govorili: Verena Smrtnik, Andrej Žnidar, Pavli Čertov in voditelj Klemen Ban.

V Bovcu bo jutri potekalo 53. Novoletno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bodo župani z obeh strani meje in predstavniki krovnih organizacij naše manjšine v Italiji, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, na delovnem srečanju govorili o težkem demografskem stanju in socialnih razmerah ter tudi o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) med gorskimi skupnostmi obmejnega pasu. Pričakujejo tudi ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, podpredsednika Državnega zbora Danijela Krivca, poslanca Uroša Brežana in državnega svetnika Otona Bratuža. Na prireditvi v kulturnem domu bo slavnostni govornik minister Maljevac. V imenu organizatorjev bo govoril bovški župan Valter Mlekuž, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa Anita Bergnach. Kulturni program bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Podelili bodo Gujonovo priznanje.

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

Pastoralni svet župnije Marije Vnebovzete v Clevelandu se je sinoči sestal v Slovenski sobi. Pregledali so projekte in dejavnosti v preteklem letu ter načrtovali prihodnje dogodke. To nedeljo bo v župniji na sporedu dobrodelno kosilo slovenske šole. Možno ga bo tudi prevzeti za domov. Župljane vabijo k udeležbi, saj s tem podprejo delovanje šole. Slovenska pristava pa v soboto, 25. januarja, pripravlja vsakoletno dobrodelno večerjo in ples, ki potekata v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. Letošnja tema je “Pristava: srce vsega”. Tako bodo v ospredju prijateljstva, zakoni in ljubezenske zgodbe, ki so se začele na Pristavi. Rojake vabijo, da delijo fotografije, ki spremljajo enkratne življenjske zgodbe.

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar. 

Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika