Jutranja Kronika

Francoski predsednik Emanuel Macron, ki je včeraj, na dan tretje obletnice začetka vojne v Ukrajini, kot prvi evropski državnik obiskal Donalda Trumpa po njegovi vnovični izvolitvi, je pogovore v Beli hiši opredelil kot prelomnico na poti do miru. V palači Združenih narodov v New Yorku so medtem glasovali o dveh resolucijah o končanju vojne v Ukrajini. Generalna skupščina je potrdila ukrajinsko-evropski predlog pravno nezavezujoče resolucije, varnostni svet pa ameriški predlog zavezujoče resolucije. Drugi poudarki: - Evropa bi v odgovor na ameriške carine lahko uvedla nasprotne carine in obdavčila tehnološke storitve. - Na ministrstvu za kmetijstvo začenjajo delovati skupine za uskladitev šestih kmetijskih zakonov. - Slovenski znanstveniki korak naprej pri eksperimentalnem zdravljenju raka s kombinirano terapijo.

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je, kot rečeno, slavila krščanska unija CDU CSU pod vodstvom Friedricha Merza, ki je napovedal takojšnji začetek pogajanj za sestavo nove vlade. Kancler Olaf Scholz je že izključil svojo vlogo v pogovorih, stranka SPD, ki je doživela hud poraz, bo morala najti drugega pogajalca. Največji uspeh s podvojitvijo sedežev je dosegla skrajno desna AFD, okrepila se je tudi Levica. V oddaji tudi: - Ob tretji obletnici začetka ruskega napada na Ukrajino okrepljeni pozivi h končanju vojne. - Zdravstveno stanje papeža Frančiška še vedno skrb vzbujajoče. - Petru Svetini potekel mandat varuha človekovih pravic, iskanje novega kandidata pred preizkušnjo.

V Nemčiji bodo danes predčasne parlamentarne volitve, prve po 20-ih letih, ki bodo pokazale tudi, kako močna je skrajna desnica. Zmaga se obeta opozicijskim kščanskim demokratom, skrajno desna Alternativa za Nemčijo pa se bo kot kaže prvič zavihtela na drugo mesto, ankete ji napovedujejo okoli 20 odstotkov glasov. Nova vlada se bo morala spopasti s težkimi nalogami, kot so omejitev migracij, obuditev gospodarstva in spremembe na področju obrambe. V oddaji tudi o tem: - Premirje v Gazi spet na robu propada - Vatikan - stanje papeža Frančiška ostaja kritično - Na Berlinalu zlati medved norveškemu filmu Sanje, nagrada tudi slovenskemu filmu "Kaj ti je deklica"

Ameriški predsednik Donald Trump je v sinočnji izjavi ruskega predsednika Vladimirja Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pozval k sodelovanju. Po srečanju posebnega ameriškega odposlanca za Ukrajino Keitha Kellogga in Zelenskega se zdi, da je v prizadevanja za končanje vojne končno vključena tudi Ukrajina. Ob tem pa bosta očitno visoko ceno za to morali plačali tako Ukrajina kot tudi Evropa, ki še nima sedeža za pogajalsko mizo. V oddaji pa tudi o tem: - Hamas in Izrael po zapletih danes predvidoma z novo izmenjavo talcev in zapornikov - Na Ptuju bodo oblast prevzeli kurenti, z mednarodnim sprevodom se začenja Kurentovanje - Naši košarkarji v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo do nove zmage

Članice Nata bodo morale za obrambo namenjati veliko več kot doslej. Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz jim je, predvsem evropskim, do prihodnjega vrha zavezništva, napovedanega za junij, naložil, da morajo za obrambne izdatke nameniti dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda. To je politična realnost, meni tudi premier Robert Golob. V sinočnjih Odmevih se je med drugim dotaknil tudi aktualnih protestov, referendumov in reform. Ostali poudarki oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski po srečanju z ameriškim odposlancem z izrazi upanja. - Nemci pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami negotovi glede sprememb. - Nogometaši Celja z odlično predstavo v osmino finala konferenčne lige. Olimpija s slabo končala evropsko pot.

Potem ko so ameriške oblasti razburile evropske zaveznice z neposrednimi pogovori z Rusijo o končanju vojne v Ukrajini, so transatlantske odnose dodatno razburkale najnovejše obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski neizvoljen diktator. Druge teme: - Hamas pripravljen izpustiti vse talce, a v zameno za popoln umik izraelskih sil. - Tožilstvo za predsednika Republike srbske Dodika zahteva 5 let zapora, sodba prihodnji teden. - Peticija za omejitev uporabe mobilnikov v šolah.

V Parizu bo danes novo srečanje o evropski varnosti in Ukrajini. Vabljeni naj bi bili predstavniki Norveške, Švedske, Finske, baltskih držav, Grčije, Češke, Romunije in Kanade. Ameriška delegacija je po včerajšnjem srečanju s predstavniki Rusije v Rijadu zagotovila, da bodo v pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini sodelovali tudi predstavniki te države in Evropske unije. Rusija pa je znova poudarila, da nasprotuje članstvu Ukrajine v Natu. V oddaji tudi o tem: - Kako bo Evropa odgovorila na ameriške carine? Uvedbe novih dajatev bi lahko na stari celini spodbudile sodelovanje - Opozicija skeptična do vladnih predlogov o spremembi imenovanja sodnikov in števila poslanskih sedežev - Projekt drugi tir: pri graditvi premostitvenih objektov pomembna tudi inovativnost projektantov

V Parizu so se včeraj na izrednem srečanju sešli voditelji nekaterih evropskih držav, Evropske komisije in sveta ter Nata. Strinjali so se z nujnostjo okrepitve evropske obrambe ter oblikovali stališče do pogovorov med Rusijo in Združenimi državami o končanju vojne v Ukrajini. Druge teme: - Rusija pravi, da bo pozorno prisluhnila ameriškim predlogom, Zelenski ni navdušen nad srečanjem. - Izrael bi se moral do danes umakniti z juga Libanona, a tega ne stori. - Bodo morali starši za hrambo matičnih celic iz propadle Biobanke znova seči v žep?

Ameriške oblasti znova razburjajo evropske voditelje, tokrat z napovedjo, da bodo pogovori o končanju vojne v Ukrajini med Washingtonom in Moskvo potekali brez predstavnikov Evropske unije. Začeli naj bi jih jutri v Savdski Arabiji. Skorajšnji začetek pogovorov je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dejal, bi se morali pogovarjati že pred štirimi leti, pred začetkom vojne, in ne šele zdaj. O tem, kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini, obenem pa poskrbi za svojo lastno varnost, bodo danes v Parizu govorili voditelji ključnih evropskih držav. Ostali poudarki oddaje: - Prekinitev ognja v Gazi za zdaj drži; v Kairu nadaljevanje pogovorov. - Lani 5 tisoč manj operacij kot leto prej; čakalne dobe še vedno nedopustno dolge. - V ospredju 33-ih Dnevov komedije tehnoburleska Tatovi podob, občinstvo navdušila predstava 3JA.

V Muenchnu se bo danes končala 61-ta mednarodna varnostna konferenca. V ospredju razprav je vojna v Ukrajini in napovedana mirovna pogajanja z Rusijo. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril, da je treba poskrbeti, da bo Ukrajina za pogajalsko mizo v najboljšem možnem položaju. Kot je ob tem pojasnil, to pomeni nadaljevanje vojaških usposabljanj v Ukrajini in dobav orožja. V oddaji tudi o tem: - Srbski študenti vztrajajo pri izpolnitvi zahtev in napovedujejo nadaljevanje protestov - Stroka opozarja pred negativnimi posledicami namakanja kmetijskih površin - Zmaga deskarja Žana Koširja v kanadskem Val St. Comu

V Münchnu se bo danes nadaljevala mednarodna varnostna konferenca, na kateri je največ pozornosti namenjene vojnama na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Ameriški podpredsednik J. D. Vance je po včerajšnjem srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim poudaril, da si Združene države želijo doseči mir v Ukrajini. Kot je dejal, si želijo trajen mir, ne pa takšnega, zaradi kakršnega bo vzhodna Evropa čez nekaj let znova v konfliktu. V oddaji tudi o tem: - Študenti v Srbiji danes na nov množičen protest, tokrat so se zbrali v Kragujevcu - Na fakultetah, višjih in srednjih šolah še dopoldne informativni dnevi - V finalu košarkarskega pokala naslov ubranila Celje v ženski konkurenci in Olimpija v moški

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

»Izpustite preostale talce do sobote opoldne, sicer bo v Gazi izbruhnil pekel.« Včerajšnje sporočilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa Hamasu je nedvoumno. Tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu je zagrozil, da se bodo napadi nadaljevali, če talci ne bodo izpuščeni. Izraelskim silam je že ukazal namestitev znotraj Gaze in v njeni okolici. Hamas je v odgovor na to sporočil, da je za zamik izpustitve talcev odgovoren Izrael. Drugi poudarki: - Trumpova napoved carin bi precej udarila po slovenski avtomobilski in farmacevtski industriji. - Lastniki invalidskega podjetja CSS naj bi na današnji skupščini ustavili likvidacijo. - Kmetijsko-gozdarska zbornica proti prepovedi kletk za kokoši nesnice do leta 2028, saj s tem odpiramo trg za tuje izdelke.

Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil napovedi o ukrepanju za okrepitev domačega gospodarstva. Sinoči je tako podpisal dokumente, s katerimi Združene države uvajajo 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropska unija bo na vrhu v Parizu predstavila novo strategijo razvoja umetne inteligence - Občinski organizaciji na nasprotnih bregovih glede podpore spremembam financiranja občin - Na bencinskih servisih zunaj avtocest bencin od polnoči cenejši za cent in pol na liter, dizel za dobre tri cente

Svet so znova razburile izjave ameriškega predsednka Donalda Trumpa. Na poti na super bowl je napovedal 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija ter dodal, da bodo ZDA kupile Gazo. Druge teme: - Parlamentarne volitve na Kosovu osvojil premier Kurti s stranko Samoodločba, a manj prepričljivo kot pred štirimi leti. - V javnem sektorju pričakujejo prve plače po uveljavitvi novega plačnega sistema, že danes v zdravstvu in šolstvu. - Slovenske košarkarice z zmago nad Finsko potrdile peti zaporedni nastop na Evropskem prvenstvu.

Gasilci so pozno sinoči v Mariboru omejili in nato po nekaj urah pogasili požar, ki je izbruhnil v obratu za predelavo plastike v industrijski coni Tezno. Na kraju so posredovale vse razpoložljive gasilske enote. Po doslej znanih podatkih ni bil poškodovan nihče, škode pa je po nestrokovni oceni za več milijonov evrov. Drugi poudarki oddaje: V Novi Gorici in Gorici sinoči uradno odprli Evropsko prestolnico kulture, ki prinaša okoli 400 dogodkov. Na Kosovu danes parlamentarne volitve. Stranki premierja Albina Kurtija se obeta več kot polovico glasov. Smučarska skakalka Nika Prevc osvojila tudi drugo posamično tekmo v Lake Placidu.

Na današnji kulturni praznik, Prešernov dan, bodo po državi številne prireditve, kulturne ustanove brezplačno odprle svoja vrata. Na predvečer praznika je bila v ljubljanskem Cankarjevem domu državna proslava, na kateri so podelili najvišja državna priznanja za dosežke na področju umetnosti. Letošnji praznik bo sicer zaznamovalo tudi odprtje Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. V oddaji tudi: - Danes predvidoma peta izmenjava talcev in zapornikov med Izraelom in Hamasom. - Baltske države se odklapljajo z ruskega električnega omrežja. - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Lake Placidu.

Kakšni so vladni načrti glede pokojninske reforme? Neuradno smo pridobili dokument, ki bo danes na mizah socialnih partnerjev. Večina predlogov ima sedemletno prehodno obdobje. Med drugim bi se odmerni odstotek zvišal vsako leto in ob koncu prehodnega obdobja znašal 70. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump odobril sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču - Poljska na čelu Evropske unije pridobiva vse večji vpliv, tudi zaradi utrjevanja vezi z Združenimi državami in političnih kriz v Franciji in Nemčiji - Slovenske košarkarice po zmagi nad Bolgarkami le še korak oddaljene od evropskega prvenstva

Razbremenitev gospodinjstev pri obračunavanju omrežnine za elektriko je v torek odobril pristojni parlamentarni odbor, danes bo interventni zakon, ki bo veljal za januar in februar, potrjeval državni zbor. Interventni zakon ne vključuje pomoči za poslovne odjemalce, čeprav so ti opozorili, da bodo imeli v nekaterih panogah zaradi računov za elektriko precejšnje težave. Predlagani zakonodajni ukrepi bodo prinesli 19 milijonov evrov minusa, ki ga bo pokril Eles. Drugi poudarki: - Sodstvo si želi prenove, a pravi, da ob že zdaj velikih zamudah ni treba hiteti. - Bela hiša omilila Trumpove napovedi o preselitvi Palestincev iz Gaze. - Hrvati nadaljujejo bojkotiranje trgovin, vlada svari pred visokimi cenami v turizmu.